Bliža se september in z njim prvi šolski dan. Priprava na šolo v nekem smislu poteka že od malih nog, vendar se v glavah staršev začne približno leto pred vstopom. Za nekatere otroke, prvošolčke, je to prvi dan, ko bodo prvič sedli v šolske klopi, za druge pa prvi šolski dan novega šolskega leta in višjega razreda. In pričakovanje tega dne, je vselej razburljivo, še posebno za najmlajše, ko je za njih še vse novo. Šolska torba, zvezki, knjige in podobno, so kar naenkrat bolj zanimivi kot kakšna igrača. Za mnoge starše je nakupovanje šolskih potrebščin zelo stresno obdobje, vendar se takrat spomnite, da kakovosti znanja ne bodo prinesle najdražje barvice in najnovejša modna šolska torba.
Večina otrok svoje nove sošolce že pozna iz vrtca ali okolice, za nekatere pa so vsi obrazi novi. Otroci se večinoma šole veselijo, saj to zanje pomeni, da so že veliki. Izjema so otroci, ki so ob besedi šola zaradi različnih razlogov prestrašeni. Na vstop v šolo odzivajo na različne načine. Nekateri so polni navdušenja in s prehodom opravijo mimogrede, drugi so zadržani in plahi, pomembno pa je, da že od vsega začetka otroku pomagamo pri navajanju na šolski ritem oziroma urnik, vsakodnevno vstajanje, pisanje domačih nalog itd. Pri tem je potreben čas, da se navadijo na nov način dela in nov red, ki se precej razlikujeta od tistega v vrtcu. Večina učiteljev in učiteljic si prizadeva, da bi bil prehod čim bolj blag, zato ne začnejo že prvi dan s predavanjem snovi in pisanjem v zvezke, pač pa otroke nanj navajajo v uvajalnem obdobju, ki traja prvih nekaj tednov. Torej, kako lahko vi otroku pomagate čim prej vzpostaviti red za šolske obveznosti? Predvsem mu morate biti zgled.
Nekateri otroci, ki so bili navajeni zjutraj malo dlje poležati, se bodo verjeto malo težje navadili na jutranjo rutino vstajanja, vendar je ravno v besedi rutina skrita rešitev. Če boste otroku pomagali, da vsako jutro vstane dovolj zgodaj, da ima čas da se sam obleče, poje zajtrk in je pripravljen na pouk (berite razbujen), potem ste zmagali. Bolj, ko ga boste spodbujali k samostojnosti pri jutranji rutini, hitreje in lažje se bo navadil. Pri tem pa vam bo v pomoč to, da ga navadite še na večerno pripravo za naslednji dan – priprava oblačil in šolske torbe.
Vem, da že na velik zvon obešajo pomembnost zajtrka, a bom raje še enkrat napisala. Da je otrok zbran pri pouku, ima energijo za igro in se lažje uči, potrebuje dober zajtrk. Če doma niste navajeni na jutranji obrok, je zadnji čas, da ga uvedete v jutranjo rutino – vsaj vaš šolar. Potem pa je tu še tekočina. Nekateri učitelji so seznanjeni z dejstvom, da človeški možgani bolje delujejo in »absorbirajo« več informacij, če je telesu zagotovljeno dovolj tekočine – vode, zato je v njihovih učilnicah po navadi mesto s kozarčki, kjer lahko učenci med odmori hodijo pit. Povsod pa ni tako, zato poskrbite, da bo vaš otrok imel v torbi bidon oz. plastenko z vodo, da bo tekom dopoldneva spil dovolj tekočine.
Danes imajo šolarji več knjig in zvezkov, kot smo jih nekoč v svojih torbah nosili mi. Za otrokovo pravilno držo in razvoj hrbtenice je pomembno, da ne nosi težke torbe in da je le-ta pravilno nameščena. Pretežka torba, nošenje na eni rami in predolge naramnice povzročajo ukrivljenost hrbtenice. Da otroci niso obremenjeni s težo šolske torbe čez teden, se veliko učiteljev zavzema za to, da se vsebina šolske torbe pušča v šolski učilnici, domov pa učenci nesejo le tisto, kar imajo za nalogo. Kar se tiče priprave šolske torbe pa je najboljše, kot že prej omenjeno, da se za to poskrbi popoldan ali večer pred naslednjim šolskim dnem. Otroka zvečer vprašajte, če je naredil nalogo in, če ima pripravljeno torbico za naslednji dan. Največkrat, kar se po navadi pozabi, je oprema za telovadbo.
Nekateri učitelji otrokom napišejo v beležke, drugi jim samo ustno naročijo, spet tretji naročijo, da obkrožijo stran v delovnem zvezku ... skratka, nekako otrok ve, da ima nekaj za nalogo. Večina prvošolcev takoj pove, da so dobili nalogo, saj jo smatrajo kot nekaj zabavnega, kasneje pa se rado pozabi, če je kaj naloge. Najlažje boste otroka na nalogo spomnili takoj po pouku, ko je zanj še vse sveže. Pri tem poglavju pa bi rada izpostavila le eno stvar, in sicer, da naredite otroku uslugo in ne delate nalog namesto njega. Verjemite, bolje bo zanj, če bo naloga slabše narejena, če ne bo vse lično in pobarvano do črte, če bo nalogo tudi kdaj pozabil narediti, kot pa če boste vi tisti, ki boste računali, barvali in pisali namesto njega. To, da se zaveda svojih zadolžitev, odgovornosti in da sledi navodilom učitelja, je del njegove poti do samostojnosti.
Danes vam šola in druge institucije ponujajo nešteto možnosti, kam vse lahko vpišete otroka po pouku, kjer se bo imel »super, fino, fajn« in vse ostalo. Vendar pomislite, kako je bilo, ko ste bili vi majhni. Verjetno vam največ pomenil čas, ko ste prišli iz šole (in seveda naredili nalogo), nato pa ste takoj stekli ven na dvorišče in se igrali z vrstniki, dokler se ni začelo mračiti in vas je mama klicala domov. Zato imejte v mislih vašega prvošolčka ... Naj uživa v tem brezskrbnem obdobju otroštva, kjer se vse vrti okoli igre in domišljije, saj bo ta čas še kako hitro minil.
»Šola mora biti oboje. Prijetna in zanimiva. In zahtevna. Otroci svoje potenciale polno razvijajo šele takrat, ko so soočeni z zahtevnimi izzivi. In toliko bolje, kolikor bolj se to dogaja v spodbudnem in varnem okolju.« (Musek Lešnik, 2011)
Šole pa se ne smemo bati, niti je ne smemo jemati zlahka. Otrok bo potreboval vašo podporo in spodbude, predvsem pa vaše zaupanje vanj. Za konec pa vsem staršem bodočih prvošolcev želim, da bi bila vaša »pot do šole« čim prijetnejša in igriva.
Katja K.
Dr. Kristijan Musek Lešnik , Šola mora biti prijazna in zahtevna. Pogledi, št. 1, 11. januar 2012
V naslednjem prispevku se bomo vrteli okoli teme počitnic, morja, prostega časa itd. Skušala bom odgovoriti na vsa možna vprašanja »Kako pripraviti otroke na dopust? Kaj početi z otroki na dopustu? Kaj početi na dolgi poti v avtu? Kaj vzeti seboj, da bo potovanje enostavno? Potovanje z avionom/avtom/avtodomom?«
Povzete so naslednje točke:
Če se starš dobro in zadovoljno počuti, bo to zadovoljstvo podzavestno prenesel na otroka, zato naj bo izbira destinacije prilagojena okusu staršev. Otrok bo srečen, kjerkoli bo. Če pa ste avanturistično razpoloženi in si želite poleg počitka na dopustu videti tudi druge kraje, spoznati kaj novega, obiskati del morja, kjer še nikoli niste bili, potem se nima smisla omejevati samo na bližnjo Istro.
Otroku najprijetnejše je potovanje z avtomobilom, saj je vožnja udobna in praktična, otrok pa jo je navajen, saj avto in krajše vožnje pozna. Lahko se ustavite kadarkoli na postajališčih, bencinskih črpalkah, kjer poskrbite za morebitno previjanje, hranjenje in zračenje avtomobila. Ker je pred vami dolga vožnja in, če ne boste potovali ponoči, otrok ne bo spal, morate poskrbeti tudi za njegovo zabavo, saj se drugače hitro začne dolgočasiti. Najbolje je, da izberete začetek potovanja v zgodnjih jutranjih urah ali priti večeru, saj bo takrat temperatura nižja pa tudi prometnih zamaškov in kolon ne bo toliko. Če je vreme hladnejše, je ugoden termin tudi v času otrokovega popoldanskega počitka. Avtomobil ohladite in na okna namestite senčnike za zaščito pred soncem.
Na letalo lahko vzamete otroka, a sprememba zračnega pritiska nanj deluje neprijetno, prav tako daljša potovanja, kjer se čaka na letališčih ali prestopa iz letala na letalo, kar povzroča dodatno nelagodje.
Za mlajšega otroka avtobusni prevoz ni najbolj primeren, ker se avtobus ne ustavlja takrat, ko si želite vi ali vaš otrok. S starejšimi otroki je avtobus primernejša izbira saj se znajo prilagoditi, vi pa vseeno poskrbite za hrano in vodo v ročni prtljagi, prav tako kakšne igre, CD/DVD predvajalnike in podobno.
Dopust z majhnim otrokom je najbolj sproščen, če letujete v apartmaju. Hotelska soba je neprimerna, saj otrok popoldne potrebuje spanec, vi pa ste priklenjeni na hotelsko sobo in praktično ne morete početi ničesar. Prav tako ustaljene hotelske ure obedov največkrat ne odgovarjajo urniku otroka. V apartmaju pa vse teče tako, kot odgovarja vam. Kampiranje pa je primerno za družine, ki so navajene narave, življenja v šotoru in jih ne moti oddaljenost stranišč in tušev od šotora.
Ko je destinacija enkrat izbrana, naj se začnejo priprave na dopust tako, da starši eno soboto vzamete otroka v naročje ter mu pokažete nekaj slik okolice, narave, galebov, rib in mu razložite, kaj vse boste skupaj počeli, ko boste na morju. Tako se bo v otroku ustvarilo veselo pričakovanje. Prav tako je majhnim otrokom potrebno razložiti, da se je treba do vseh teh ribic,plaže in dreves peljati kar nekaj časa, zato pa lahko en ves dan preživite v avtu.
Otroci so posebni potniki. Vrnite se v čas, ko ste bili vi otroci. Otroci danes se res morda razlikujejo v določenih stvareh, ampak po večini smo vsi bili enaki. Domišljija, ki nima nobenih meja in vodi v razigranost, ki skoraj meji na hiperaktivnost. Vožnja je za otroke v glavnem enolična in dolgočasna, kar lahko preide v razdražljivost, sitnarjenje, jok, izpade jeze in togote oziroma v vedenje otroka, ki vnaša nemir v samo potovanje. To vpliva na voznika, saj mu slabša koncentracijo. Seveda ni obnašanje otrok enako, saj se razlikuje glede na njihova leta in njihov značaj. Dojenčki veliko spijo, ampak so bolj občutljivi za spremembe in potrebujejo več pozornosti. Večkrat jih je potrebno hraniti, previjati in jim stalno dajati občutek varnosti. Nekatere dojenčke potovanje z avtomobilom pomirja, druge vznemirja. Otroci od dveh do štirih let so za vožnjo še najzahtevnejši. Otroku omenite, da bo vmes bo čas za piknik, za igro v avtomobilu (navdušite jih za igro (glede na starost otroka) da mora našteti vsaj 10 rdečih avtomobilov na poti ali videti vsaj 5 ptic na parkiriščih ali zapeti vsaj 3 pesmice v avtu ali kombinacija vsega).
Priskrbite dovolj igralnega materiala, če se lahko tako izrazim. Seveda ne pozabite otrokovo najljubšo igračko, posebej tisto za »cartanje«. Pomembno je, da igrače pritrdite, kajti predmeti, ki niso pritrjeni, so lahko zelo nevarni, če pride do trka. Prav tako ne želite, da bi vas med vožnjo zmedla igračka, ki bi jo otrok vrgel proti sprednjemu steklu. Priporočam, da pred potovanjem kupite otroku kakšno novo igračko in mu jo podarite šele v avtomobilu – tako se bo z njo dalj časa zamotil. A otroška pozornost je kratkotrajna, zato kmalu potrebujejo novo zaposlitev. Poskrbite za glasbo, ki bo otroku ustrezala. Otroci zelo radi poslušajo pesmice ali tudi prepevajo skupaj z mamico in očkom svoje najljubše napeve in si izmišljajo nova besedila. Le-ta so lahko povezana na destinacijo kamor potujete, npr. v kolikor potujete na morje, si lahko otroci izmišljajo besedila na temo morja, prepevajo o ribicah, školjkah, morju, soncu... Potem določate nove teme dokler se otroci ne naveličajo. Otroku lahko krajšate čas med vožnjo tudi s pripovedovanjem pravljic in zgodbic. Lahko pa jih preprosto poslušajo na vnaprej pripravljeni zgoščenki. S seboj vzemite kakšne magnetne sestavljanke, radijsko igro na CD-ju, kakšno pobarvanko in kakšno sodobno prenosno konzolo za gledanje filmov, igranje iger. Za zabavo lahko poskrbi tudi več besednih iger, ki pa so primerne šele za otroke okoli četrtega leta starosti.
Super je, če je eden izmed staršev »potuje« na zadnjem sedežu zraven otroka. Prtljago v avtomobil naložite previdno in načrtno. Poskušajte vso prtljago, razen tiste, ki jo boste potrebovali tekom poti, dati v prtljažnik.
Zaradi ogromne energije, ki jo otroci imajo, so na daljših potovanjih zelo pomembni postanki. Tudi zaradi voznika, ki ga vožnja lahko zelo utrudi. Strokovnjaki priporočajo daljše postanke vsaki dve uri, če so prisotni dojenčki in otroci do štirih let pa tudi krajše postanke na vsako uro. Daljši postanki naj trajajo vsaj pol ure. Ustavite se na urejenih parkiriščih, kjer je dovolj sanitarij, klopi in morda tudi sprehajalnih stez. Poskrbite, da se otroci razgibajo. Počepi, poskoki in podobne vaje povečajo krvni obtok, preženejo utrujenost in so lahko del kakšne zabavne igre, v kateri bodo vaši najmlajši zelo uživali. Poskrbite, da bodo vaši otroci vedno imeli spremstvo do sanitarij in nazaj. Na počivališču pričakujte, da bodo otroci že vznemirjeni. Ob izstopu iz avtomobila jih imejte na očeh, saj pri veliki gneči, ki je v tem času na počivališčih, lahko kaj hitro pride do nezaželene nesreče. Najbolj pomembna je hladilna torba z veliko negazirane pijače, najbolje vode, svežega sadja in ob daljši vožnji tudi kakšen sendvič. Vnaprej pripravljeni obroki naj bodo majhni, hranljivi in lahki, ki ne obremenijo preveč želodca. Bomboni, pecivo in gazirane pijače so povzročitelji slabosti pri otroku, zato se jim raje izogibajte za čas vožnje, , prav tako lahko do slabosti pride pri branju, risanju ali pisanju. Vzemite še kakšna rezervna oblačila in osvežilne robčke, če se otrok polije ali mu je slabo. Kot že omenjeno poskrbite tudi za igrače in otrokovo zabavo, saj resnično nočete vsakih 10 min poslušati standardnega vprašanja »A smo že tam?«.
Če je otroku med vožnjo slabo in je star več kot leto dni, mu že doma, pol ure pred odhodom damo ustrezen odmerek tablet proti bruhanju. Med potjo se izogibamo pitja neprekuhane vode, gaziranih pijač, tort in sladoledov, ker so pogosto okuženi z nevarnimi črevesnimi kužnimi klicami. Če pride do izrednih razmer, kot je slabost, imejte v avtu pripravljene vrečke za nujne primere.
Sledite svojim občutkom, kaj vam na morju najbolj odgovarja početi in ne, kaj se na morju »ponavadi dela«. Ne rinite za vsako ceno dvakrat na dan na plažo, če vam ni do tega. Če vam bolj ustreza, preživite dopoldne ali celo popoldne na terasi, medtem ko otroci rišejo ali barvajo pobarvanko. Prinesite si kakšne pripomočke iz narave (liste, školjke, kamenčke) in iz tega materiala ustvarite novo igro. Če imate možnost, najemite majhen ribiški čolniček in z njim raziskujte okoliške plaže in nedotaknjene zalivčke, obiščite vsaj eno naravno znamenitost tega kraja, preizkusite kak nov šport, poklepetajte s sosedi v apartmaju, poslušajte glasbo te regije oz. pojdite na kak glasbeni/gledališki dogodek, ustvarjajte spomine iz kamenčkov, ali pa se le sprostite in uživajte.
Nekaj idej, kaj lahko počnete med vožjo in tudi kasneje, na dopustu
V počitniški prtljagi ne smejo manjkati zaščitna krema za sončenje brez konzervansov in parfumov s faktorjem nad 20, glukozno-elektrolitska mešanica za obnavljanje tekočine pri bruhanju in driski, zdravilo proti povišani telesni temperaturi in bolečinam, antihistaminik za alergijske reakcije, hladilno mazilo, razkužilo za rane, obvezilni material. Na potovanju imejte s seboj otrokovo potrjeno zdravstveno kartico in (če je potrebno) listine o konvencijah ali dodatnem zavarovanju, telefonsko številko otrokovega izbranega zdravnika. Ko prispete v kraj počitnikovanja, pa čim prej povprašajte, kje je najbližji zdravnik in kdaj dela. Če ima otrok katerokoli bolezen, se o njej pogovorite z zdravnikom pred odhodom.
Zapomnite si, načrtujete dopust, čas v katerem boste počivali in uživali s svojimi najdražjimi, preživljali kakovosten prosti čas ter bili skupaj z boljšo polovico ves čas. Predvsem pa, uživajte! Potovanje je del počitnic in potovanje z otroci del časa, ki ga preživljate z njimi. Predvsem od vas je odvisno, ali se boste imeli lepo. Otroci hitro rastejo. Kmalu morda ne bodo več želeli z vami.
Katja K.
viri: