Bliža se september in z njim prvi šolski dan. Priprava na šolo v nekem smislu poteka že od malih nog, vendar se v glavah staršev začne približno leto pred vstopom. Za nekatere otroke, prvošolčke, je to prvi dan, ko bodo prvič sedli v šolske klopi, za druge pa prvi šolski dan novega šolskega leta in višjega razreda. In pričakovanje tega dne, je vselej razburljivo, še posebno za najmlajše, ko je za njih še vse novo. Šolska torba, zvezki, knjige in podobno, so kar naenkrat bolj zanimivi kot kakšna igrača. Za mnoge starše je nakupovanje šolskih potrebščin zelo stresno obdobje, vendar se takrat spomnite, da kakovosti znanja ne bodo prinesle najdražje barvice in najnovejša modna šolska torba.

Večina otrok svoje nove sošolce že pozna iz vrtca ali okolice, za nekatere pa so vsi obrazi novi. Otroci se večinoma šole veselijo, saj to zanje pomeni, da so že veliki. Izjema so otroci, ki so ob besedi šola zaradi različnih razlogov prestrašeni. Na vstop v šolo odzivajo na različne načine. Nekateri so polni navdušenja in s prehodom opravijo mimogrede, drugi so zadržani in plahi, pomembno pa je, da že od vsega začetka otroku pomagamo pri navajanju na šolski ritem oziroma urnik, vsakodnevno vstajanje, pisanje domačih nalog itd. Pri tem je potreben čas, da se navadijo na nov način dela in nov red, ki se precej razlikujeta od tistega v vrtcu. Večina učiteljev in učiteljic si prizadeva, da bi bil prehod čim bolj blag, zato ne začnejo že prvi dan s predavanjem snovi in pisanjem v zvezke, pač pa otroke nanj navajajo v uvajalnem obdobju, ki traja prvih nekaj tednov. Torej, kako lahko vi otroku pomagate čim prej vzpostaviti red za šolske obveznosti? Predvsem mu morate biti zgled.

Jutranje vstajanje in priprava na šolo

Nekateri otroci, ki so bili navajeni zjutraj malo dlje poležati, se bodo verjeto malo težje navadili na jutranjo rutino vstajanja, vendar je ravno v besedi rutina skrita rešitev. Če boste otroku pomagali, da vsako jutro vstane dovolj zgodaj, da ima čas da se sam obleče, poje zajtrk in je pripravljen na pouk (berite razbujen), potem ste zmagali. Bolj, ko ga boste spodbujali k samostojnosti pri jutranji rutini, hitreje in lažje se bo navadil. Pri tem pa vam bo v pomoč to, da ga navadite še na večerno pripravo za naslednji dan – priprava oblačil in šolske torbe.

Prehranjevanje – pomembnost zajtrka

Vem, da že na velik zvon obešajo pomembnost zajtrka, a bom raje še enkrat napisala. Da je otrok zbran pri pouku, ima energijo za igro in se lažje uči, potrebuje dober zajtrk. Če doma niste navajeni na jutranji obrok, je zadnji čas, da ga uvedete v jutranjo rutino – vsaj vaš šolar. Potem pa je tu še tekočina. Nekateri učitelji so seznanjeni z dejstvom, da človeški možgani bolje delujejo in »absorbirajo« več informacij, če je telesu zagotovljeno dovolj tekočine – vode, zato je v njihovih učilnicah po navadi mesto s kozarčki, kjer lahko učenci med odmori hodijo pit. Povsod pa ni tako, zato poskrbite, da bo vaš otrok imel v torbi bidon oz. plastenko z vodo, da bo tekom dopoldneva spil dovolj tekočine.

Šolska torba - njena priprava in vsebina

Danes imajo šolarji več knjig in zvezkov, kot smo jih nekoč v svojih torbah nosili mi. Za otrokovo pravilno držo in razvoj hrbtenice je pomembno, da ne nosi težke torbe in da je le-ta pravilno nameščena. Pretežka torba, nošenje na eni rami in predolge naramnice povzročajo ukrivljenost hrbtenice. Da otroci niso obremenjeni s težo šolske torbe čez teden, se veliko učiteljev zavzema za to, da se vsebina šolske torbe pušča v šolski učilnici, domov pa učenci nesejo le tisto, kar imajo za nalogo. Kar se tiče priprave šolske torbe pa je najboljše, kot že prej omenjeno, da se za to poskrbi popoldan ali večer pred naslednjim šolskim dnem. Otroka zvečer vprašajte, če je naredil nalogo in, če ima pripravljeno torbico za naslednji dan. Največkrat, kar se po navadi pozabi, je oprema za telovadbo.

Domače naloge

Nekateri učitelji otrokom napišejo v beležke, drugi jim samo ustno naročijo, spet tretji naročijo, da obkrožijo stran v delovnem zvezku ... skratka, nekako otrok ve, da ima nekaj za nalogo. Večina prvošolcev takoj pove, da so dobili nalogo, saj jo smatrajo kot nekaj zabavnega, kasneje pa se rado pozabi, če je kaj naloge. Najlažje boste otroka na nalogo spomnili takoj po pouku, ko je zanj še vse sveže. Pri tem poglavju pa bi rada izpostavila le eno stvar, in sicer, da naredite otroku uslugo in ne delate nalog namesto njega. Verjemite, bolje bo zanj, če bo naloga slabše narejena, če ne bo vse lično in pobarvano do črte, če bo nalogo tudi kdaj pozabil narediti, kot pa če boste vi tisti, ki boste računali, barvali in pisali namesto njega. To, da se zaveda svojih zadolžitev, odgovornosti in da sledi navodilom učitelja, je del njegove poti do samostojnosti.

Obšolske (interesne) dejavnosti

Danes vam šola in druge institucije ponujajo nešteto možnosti, kam vse lahko vpišete otroka po pouku, kjer se bo imel »super, fino, fajn« in vse ostalo. Vendar pomislite, kako je bilo, ko ste bili vi majhni. Verjetno vam največ pomenil čas, ko ste prišli iz šole (in seveda naredili nalogo), nato pa ste takoj stekli ven na dvorišče in se igrali z vrstniki, dokler se ni začelo mračiti in vas je mama klicala domov. Zato imejte v mislih vašega prvošolčka ... Naj uživa v tem brezskrbnem obdobju otroštva, kjer se vse vrti okoli igre in domišljije, saj bo ta čas še kako hitro minil.

»Šola mora biti oboje. Prijetna in zanimiva. In zahtevna. Otroci svoje potenciale polno razvijajo šele takrat, ko so soočeni z zahtevnimi izzivi. In toliko bolje, kolikor bolj se to dogaja v spodbudnem in varnem okolju.« (Musek Lešnik, 2011)

Šole pa se ne smemo bati, niti je ne smemo jemati zlahka. Otrok bo potreboval vašo podporo in spodbude, predvsem pa vaše zaupanje vanj. Za konec pa vsem staršem bodočih prvošolcev želim, da bi bila vaša »pot do šole« čim prijetnejša in igriva.

Katja K.

Vir

Dr. Kristijan Musek Lešnik , Šola mora biti prijazna in zahtevna. Pogledi, št. 1, 11. januar 2012