Se še spomnite svojih otroških dni, ko ste brezskrbno tekali po travnikih, gozdovih, plezali na drevesa in mahali iz krošnje svojim prijateljem? Ob gibanju smo doživljali ugodje; v možganih se nam je sproščal hormon sreče. Bili smo srečni otroci, ker smo imeli svobodo gibanja!

Še sama se spomnim svojih otroških dni, ko sem vse poletne počitnice preživela na sosednji kmetiji, kjer smo se cele dneve igrali gibalne igre (skrivalnice, lovljenje, Zemljo krast, Kdo se boji črnega moža, Ristanc, Gumitwist, Med dvema ognjema …). Med dvema ognjema je še v osnovni šoli veljala za najbolj priljubljeno igro pri športni vzgoji. Le kje so ti časi?

Plezanje na drevo.

Gibanje je naravna potreba, ki jo občuti že najmanjše bitje. Že živali občutijo potrebo po gibanju, kaj šele mi ljudje, ki veljamo za najbolj razvite na tej zemlji. Gibanje se skozi razvoj in starost otroka zelo razlikuje; od najpreprostejših gibalnih vzorcev (hoja, tek, plazenje, lazenje) do zahtevnejših gibalnih vzorcev ter športnih dejavnosti. Pri športnih dejavnostih pa se otroci poleg gibanja, naučijo še sodelovanja z drugimi, saj imajo skupen cilj. Večje razlike v gibanju se med spoloma še ne razlikujejo toliko v predšolskem obdobju. Se pa pozna razlika v predpostavki, dedni osnovi otrok ter spodbudi okolja.

Gibanje človeka je neposredno povezano z možgani. Razne teorije pravijo, da je gibanje najpomembnejša otrokova dejavnost; da je gibanje temelj za otrokov nadaljnji razvoj; da se samo z gibanjem otrok lahko celostno razvija. Kar nekaj znanih teoretikov je v svojih letih preučevalo razvoj otrok in podali so pomembne pozitivne vplive gibanja na ostale področje razvoja. Med temi teoretiki so Freud, Erikson, Piaget in ostali.

Otroci naj imajo v predšolskem obdobju čim več različnih gibalnih izkušenj, ki so osnova za bolj kompleksnejše gibalne aktivnosti.

V nadaljevanju so našteti primeri gibalnih dejavnosti, ki potekajo v skupini otrok starih od 1 do 3 leta. Otrokom so postavljeni različni gibalni izzivi skozi cel dan:

• prestopanje elastike, gibanje skozi pajkovo mrežo, hoja po črti in kasneje hoja po gredi;
• veliko je gibanja na prostem (prosta igra na igrišču na igralih, poligoni, hoja po različnih površinah – listje, kamenje, čutilne plošče, sprehodi, hoja in tek po neravnem terenu ob reki Kokri in v gozdu, orientacijski pohodi);
• prstne igre;
• igre z žogo (podajanje žoge v sedečem položaju. Najprej v paru, potem v manjših skupinah);
• oponašanje gibanja živali;
• vrtenje okrog svoje osi (brez pripomočkov, lahko pa vključimo tudi mehkejšo žogo);
• prenašanje predmetov iz ene škatle v drugo (z ali brez vmesnih ovir);
• gibanje ob glasbi (ples, gibalne igre);
• jutranja telovadba (Pozdrav soncu, različne raztezne vaje), joga za najmlajše s pomočjo kartic joge; ter projekt Biba miga, ki zajema telovadbo na prostem - v naravi (Prešernov gaj, igrišče, travnik ob reki Kokri, bližnji gozdiček). 

Otroci se gibajo na neravnem terenu (hodijo, tečejo, raziskujejo okolico, mečejo kamenje, hodijo po kamnih, skačejo čez veje in korenine).

Otroci hodijo po kamnih in urijo ravnotežje; otroci se gibajo skozi »pajkovo mrežo, ki je narejena iz elastike, ki jo napnemo med drevesa.

Gibanje vključujemo v vso dnevno rutino in načrtovane dejavnosti. Otrok preko gibanja sprosti svojo energijo, igrivost in razigranost in preprosto uživa. Pri gibanju na prostem pa se naužije svežega zraka in energije za funkcioniranje skozi preostali del dneva.

Kljub temu, da so otroci »majhni« nas to ne ovira pri gibalnih aktivnostih. Vse kar lahko naredimo je, da poskrbimo za varnost otrok (iz njegove bližnje okolice umaknimo predmete v katere se lahko udari) in poskrbimo za ustrezno obutev. Obutev naj bo mehka in udobna, saj le-ta močno vpliva na počutje otroka med samim gibanjem. Ko poskrbimo za to, naj se gibanje začne!

Brez kakršnega koli znanja odrasle osebe lahko otroku omogočimo gibanje, ga pri tem spodbujamo, pohvalimo in ob opazovanju ali lastni aktivnosti, ne povzročamo panike ob padcu ali njegovem neuspehu. Kot pravi zelo znan pregovor: »Vaja dela mojstra.« Dajmo otroku priložnost za gibanje! Vsi vemo, da se v modernem času, ki je prenatrpan z obveznostmi, ne vzamemo časa za gibanje. Iščemo izgovore! S tem otroku odvzamemo najpomembnejše trenutke za njegov optimalni razvoj.

Z zgodnjim vključevanjem otroka v gibalne aktivnosti mu spodbudimo veselje, pozitivno samopodobo, zaupanje vase ter navdušenje za gibanje, ki vpliva na njegov pogled in doživljanje skozi vsa obdobja njegovega življenja. Otrok, ki bo motiviran za gibanje že v zgodnjem obdobju svojega življenja, bo imel pozitiven odnos do gibanja tudi v odrasli dobi. S tem mu postavljamo temelje za nadaljnje življenje.

Pomembno je vedeti: »Kar zamudimo v zgodnjem otroštvu, kasneje težje nadoknadimo.«

Avtorica: Sabina Zupanc