Se vam velikokrat zgodi, da otroka ne morete prepričati, da poskusi kosilo, ki mu na videz ni všeč? Ali da otroka zjutraj priganjate, naj se vendarle že obleče, ker se vam že mudi v službo? Ali pa zvečer ne želi pospraviti igrač, čeprav sta se pred igro dogovorila, da bo pospravil preden gre v posteljo? S takimi in podobnimi situacijami se srečujemo vsi starši, ki imamo doma majhne otroke. Na videz zelo preprosta situacija, se obrne v težko prepričljivo igro, ko skušamo otroka na vse načine prepričati, da stori tisto, za kar sva se dogovorila. Pa vseeno ne gre in ne gre. Idej pa vedno bolj zmanjkuje.
V tem članku boste spoznali, kako lahko s preprostim predmetom, ki ga imate takrat pri roki, naredite »čudež«.

Lutka ni samo igrača, ki si jo damo na roko, z njo mahamo in istočasno govorimo. Je terapevtsko sredstvo, ki otroke lahko prepriča v dejanja, ki jih odrasle osebe ne moremo. Lutka je lahko kateri koli predmet, ki ga imamo v bližini: pribor med kuhanjem kosila, svinčnik ali barvica med pisanjem nakupovalnega listka, roka ali prst na roki med sprehodom, plišasta igrača med večernim uspavanjem, lonec med pospravljanjem posode iz pomivalnega stroja ali nogavica med ravnanjem čistega perila. Čisto vsaka stvar torej, ki jo s prenašanjem svoje energije oživimo.

Kako se lotimo animacije z lutko

Najpomembnejši element igre z lutko oz. prvo sredstvo, s katerim lahko energijo prenesemo in lutko oživimo, je predvsem POGLED v lutko. Če bomo med igranjem s predmetom gledali otroka, bo otrok gledal nas in ne lutke. Če pa gledamo lutko in z njo pristno igramo, se pogovarjamo, bo lutka resnično oživela.
Ko igramo z lutko, vanjo vnašamo vso svojo otroško igrivost, ki jo kot odrasle osebe v vsakdanjem življenju skrbno skrivamo v svoji notranjosti. Lutka nam omogoči svobodo tudi pri bolj nagajivem obnašanju, za katerega bodo otroci takoj povedali, da ni primerna. Vse kar morate vedeti pri igri z lutko je, da usmerite pogled v lutko, se sprostite, lutko gibalno animirate in govorno oživite. Pri tem pazite na jasen, razumljiv govor, brez popačenk, vseeno pa naj bo govor sproščen in poln humorja. Lutka lahko govori neumnosti in šale, ki bodo pri otroku izzvale val smeha in zaupanja. Za to kar pogumno vzemite v roko predmet in ga oživite!

Ali je lutka avtoriteta?

Otrok lutke ne jemlje kot avtoriteto. Avtoriteto v življenju mu predstavljamo odrasle osebe (starši, vzgojitelji, učitelji). Lutka pa je njemu enaka in zato je njen učinek lahko veliko boljši. Lutka in otrok sta si enakopravna, kljub temu, da otrok ve, da se za lutko skriva odrasla oseba. Otrok ob lutki postane zaupljiv, spoštljiv, vesel in sproščen. Ker ima do nje tak odnos, jo z zanimanjem posluša in upošteva.

Poskusite lutko animirati v enaki situaciji, kot ste se znašli z otrokom (primer: Otrok ne želi pospraviti igrače). Lutka naj se na vse načine poizkuša izogniti pospravljanju (naj zeha; gleda stran od vas, ko ji razlagate, da naj pospravi igrače; ugovarja … se pravi počne isto, kot otrok vam). Veste, kaj se bo zgodilo? Čeprav se bo otroku to sprva zdelo zelo zabavno, bo spoznal, da lutka ne dela prav. Videl bo situacijo iz druge perspektive. Otrok preko lutke spoznava sposobnost empatije – vživljanja v drugo osebo. Lutka ga uči sposobnosti pogleda z drugimi očmi, ki mu v življenju pride prav.

Kako lutko uporabljamo v vrtcu

Lutka je tudi v vrtcu veliko motivacijsko sredstvo, ki otrokom v notranjosti zbudi zanimanje, željo po novem, radost in veselje. Otroci se ji veliko bolj zaupajo kot odrasli osebi, se z njo pogovarjajo, ji zaupajo skrivnosti, upoštevajo njena navodila in jih vestno izpolnjujejo. Lutka je »čudežno zdravilo« za marsikatero navidezno težko situacijo. In čeprav vam mogoče v prvem poskusu ne uspe rešiti situacije, ne obupajte! Zaupajte vase in v moč lutke. Poskušajte vedno znova in znova in zgodil se bo preobrat.